Drage rojakinje, dragi rojaki,

danes, 1.2.15, praznujemo v Stuttgartu slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, katerega praznujemo v Sloveniji že 69 let. Praznujemo ga  8. februarja na dan smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. In v naslednjih dneh se bodo v ta namen vrstile prireditve tako v Sloveniji kot tudi izven nje.

V preteklosti so se morali naši predniki posebej prizadevati, da so ohranjali svojo, slovensko kulturo, katera je bila vir naše narodne identitete. Brez kulture ne bi dosegli osamosvojitve in oblikovali svoje lastne države.  Mnogo so k temu prispevali narodnozavedni možje, kot so bili Trubar, Vodnik, Prešeren, pa tudi Levstik, Cankar in drugi. Ti možje niso bili le književniki, umetniki; bili so tudi kulturni delavci, ki so se zavedali, kakšen pomen ima jezik pri ohranjanju kulture in s tem tudi narodne identitete. Morda jim ni vedno in v popolnosti uspevalo … Mnogi slovenski izobraženci, ki so se izobraževali na tujem, so v preteklosti pozabili svoj jezik in kulturo ... Morda zato, ker so premalo ljubili samega sebe, ker so se premalo spoštovali? …

Kultura pa niso samo elita izobražencev, ki obvladajo pismenstvo, kultura smo vsi: sem jaz, ste vi, je del nas, je ogledalo nas samih, našega življenja in dela. Kultura ni samo duhovna dogodivščina, ki poraja bistre misli in domislice, ki razsvetljujejo mrak in nas delajo vidne in prepoznavne po dosežkih, kultura so vse oblike sporočanja, sporazumevanja, pisanja, javnega nastopanja in medsebojnih odnosov in naše srčno odzivanje na vse probleme človeštva. Kultura je spoštovanje in ohranjanje tradicije in vrednot, kultura je tudi kultiviranje narave in skrb zanjo.

Kultura torej ni samo umetnost in znanost, ki bi se jih spomnili ob državnem prazniku kulture. Kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo in tudi tisti del našega življenja, ki je manj kulturen ali celo nekulturen in zavrača, spodriva, ponižuje in uničuje pridobljene kulturne vrednote. 

Predvsem danes ljudem manjka osebne kulture: spoštovanja, obzirnosti, prijaznost, solidarnosti, pravičnosti,  potrpežljivosti in tudi znati poslušati. Nagibamo se h kulturi zastraševanja, izkoriščanja, tekmovanja, zatiranja, materializma, potrošništva, nadvladovanja drugih, občudovanja vsega tujega. Zlasti ob kulturnem prazniku smo polni besed o pomenu kulture, pri tem pa pozabljamo ravno na osebno kulturo. Ne pomislimo tudi na to, da le tisti, ki ljubi samega sebe (pa tudi, če se sliši to egoistično), lahko ljubi sočloveka, svoj narod in njegovo zgodovino, domačo pokrajino z njenimi polji in ravnicami, z gorami in gozdovi, rekami in jezeri; lahko ljubi in spoštuje živali, s katerimi si to lepo naravo delimo. Le človek, ki spoštuje samega sebe, lahko spoštuje domovino, znanje, pesem, smeh, običaje … 

Naj bo torej s kulturo prežeto vse naše življenje. Prizadevajmo si narediti življenje, čeprav brez praznikov, resnično praznično. Prebudimo naša občutja in dobre namene ter razmislimo kaj lahko še storimo, da se bo naše življenje realiziralo v uresničevanju hotenj notranje kulturne in duhovne povezanosti, v ljubezni in sožitju med ljudmi. Od našega samozavedanja je odvisno kako se v tem prazniku prepoznamo vsi Slovenci, kako smo trdni in notranje povezani. Ustvarimo si tudi tukaj v tujini našo malo Slovenijo kot prijazen, svetlobe poln kulturni vrt, ki bo postal priložnost za naše druženje, za izmenjavo mnenj in negovanje naše kulturne dediščine, predvsem pa našega maternega jezika in narodne zavesti. 

Zavedajmo se Gandijevega rekla: Naša prepričanja postanejo naše misli, misli spočnejo besede, besede dejanja, dejanja navade, navade postanejo naše vrednote in naše vrednote krojijo usodo.

Praznujmo naš praznik kulture razmišljujoče in naj postane kultura praznik našega vsakdanjega življenja in narodu blagor! 

Karolina Štuhec-Meglič, podpredsednica KD Slovenija Stuttgart e.V.