Slovenščina v Nemčiji

29. 4. 2015: Die slowenischen Migranten in Deutschland und ihre Sprache

Gostovanje S. Štumberger v Tübingenu

Erasmus, 27. 4. 2015–1. 5. 2015

V predavanju je bila predstavljena zgodovina preseljevanj v Nemčijo, raziskava govorjenega jezika Slovencev v Nemčiji Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji (2007) in najnovejše izseljevanje.

Prva poročila o množičnem izseljevanju Slovencev v Nemčijo so iz 80. let 19. stoletja, ko so rudarji odhajali v Porurje in Vestfalijo. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi po prvi svetovni vojni, ko je v Vestfaliji živelo 40.000 Slovencev. Vestfalski Slovenci so se do danes popolnoma asimilirali, vzroki so bili slaba skrb jugoslovanske države za izseljence, znanje nemščine še iz domovine in čas nacizma.  

Po drugi svetovni vojni so v prvem obdobju izseljevanj (1945–55) Slovenijo zapuščali begunci. Vzroki za izseljevanje so bili politični, način izselitve pa nelegalen. Nelegalno izseljevanje se je nadaljevalo tudi po letu 1955, ko so se političnim vzrokom pridružili ekonomski. Leta 1963 je bilo konec nelegalnih odhodov, začelo se je množično ekonomsko začasno izseljevanje, ki je doseglo vrh konec 60. let in se v 70. in 80. letih 20. stoletja začelo spreminjati v stalno izseljenstvo. Za ta čas je značilno negativno predstavljanje dvojezičnosti, posledica tega je bila raba nemškega jezika tudi doma, o čemer je leta 1982 v knjigi Slovenci v Mannheimu poročala Ingrid Slavec.
Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je spodbudila ustanavljanje novih društev in poživila delo starih, Urška Krevs pa v diplomskem delu Govorno vedenje pri Slovencih v Nemčiji (1992) poroča o tem, da imajo mladi pozitiven odnos do slovenskega jezika in da se ga želijo učiti.

1. maja 2004 je Slovenija pristopila k Evropski uniji, 1. januarja 2007 sprejela evro in se gospodarsko dobro razvijala do poletja 2008, ko je brezposelnost znašala samo 6,7 odstotka. Jeseni 2008 se je začela kriza z visoko brezposelnostjo – januarja  2014 14,2 odstotka –, zadnji podatki za februar 2015 pa navajajo 13,3 odstotka (vir: http://www.stat.si). Posledica gospodarske krize v Sloveniji so nova izseljevanja v tujino, najpogosteje v Nemčijo (2012 je v Nemčijo odšlo 3.094 Slovencev, skupaj 8.191, vir: članek Gregorja Cerarja Eksodus Slovencev v države EU-ja, zlasti v Nemčijo).
Z izselitvijo v Nemčijo se spremenijo možnosti za rabo jezikov, saj je za dobro vključitev v družbo nujno znanje nemščine. Nekateri pripadniki prve generacije so prišli z dobrim znanjem nemščine in jim jezik ni povzročal večjih težav, drugi so se na začetku spopadali z jezikovnimi težavami. Za pripadnike neprvih generacij velja, da je njihovo znanje nemščine kot pri rojenih govorcih, znanje slovenščine pa je odvisno od jezika v družini in od stikov s Slovenijo. Možnosti za rabo slovenščine so v Nemčiji v katoliških misijah, v slovenskih društvih, pri dopolnilnem pouku in na slovenskih lektoratih, vendar pa Slovenci te možnosti izkoristijo samo, če so pozitivna stališča do slovenščine razvili v družini in na obiskih v Sloveniji.

Kakšna bo prihodnost slovenščine in Slovencev v Nemčiji?
Izseljevanje je odvisno od razmer v priseljenskih in izseljenskih državah, ki ljudi spodbujata k odhodu ali vabita k prihodu. Po priselitvi so v preteklosti pogosto poročali o izginotju jezika v treh generacijah. Ali se bo enako zgodilo tudi tokrat? Življenje v Evropski uniji, možnosti potovanj, ohranjanje stikov tudi po spletu in povezovanje v družbenih omrežjih ponujajo za ohranjanje in širjenje slovenskega jezika veliko boljše možnosti kot v preteklosti. Ali jih bodo Slovenci v Nemčiji želeli izkoristiti?

S. Štumberger